Konji, Jelena Lasan, Ljubljana : Ekslibris, 2022
e-knjiga
e-knjiga
DRAMSKI TEKST
KONJI so lirična drama o izgubi, krivdi in ljubezni, ki počasi razpada pod težo vsakdana.
Drama ne gradi linearnega dogajanja, temveč koplje po emocionalnih usedlinah, ki jih je pustila izguba otroka, negotovost eksistence, ekonomski razkroj in nemoč partnerske bližine. S subtilno metaforo galopirajočih konj vodi gledalca skozi pokrajine bolečine in odpora, upanja in drobcev lepote.
V ospredju ni dejanje, temveč notranji svet — glas, odmev, ki v svetu ne najde več prostora.
____________
ODLOMEK
ODLOMEK
Se zadere: Kolorado stari, tako daleč si mi in tako blizu, da bi se lahko zjokal ...
Skratka, seveda mi je pomagal, še posebej potem, ko sva … Po tem, ko sva ga izgubila. Otroka sva izgubila. Držal sem ga v naročju, vso noč nisem zatisnil očesa, v rokah sem imel že mravljince, ampak se nisem zmenil za to. Tako droben je bil in tako nežen, star šest dni. Poleti smo planirali, da bi šli že prvič na morje. Devet mesecev bi bil star. Prvič v življenju sem občutil vso ljubezen tega sveta. In ta ljubezen, ki je prej počivala v meni, je zdaj vrela na dan, čez moje oči, možgane, čez roke, kot bi gorelo vse v meni. Kot te luči tu zunaj ... Gledal sem ga, kako diha, kako premika veke, in vse v ozadju je tonilo. Spomnim se, da je samo jokala, ni mogla govoriti, držal sem jo za roko, ampak tudi tega ni zmogla. Hlipala je in vpila. Bilo je kot bi vsak izmed naju padal v globok prepad, v katerem se ti dno izmika. Se prime za želodec in bruhne. Seveda nisem zdržal. Ničesar nisem zdržal, ne kraja, še najmanj pa ne vseh tistih obrazov, ki rinejo vate brez občutka. Še zdaj ne smem pomisliti na tisti čas. Klenu nisem dal odpovedi, poklical sem ga iz govorilnice, ko sem čakal na prevoz do letališča. Svoj telefon sem pustil doma na kuhinjski polici, kot bi želel en del sebe pozabiti tam.
Skratka, seveda mi je pomagal, še posebej potem, ko sva … Po tem, ko sva ga izgubila. Otroka sva izgubila. Držal sem ga v naročju, vso noč nisem zatisnil očesa, v rokah sem imel že mravljince, ampak se nisem zmenil za to. Tako droben je bil in tako nežen, star šest dni. Poleti smo planirali, da bi šli že prvič na morje. Devet mesecev bi bil star. Prvič v življenju sem občutil vso ljubezen tega sveta. In ta ljubezen, ki je prej počivala v meni, je zdaj vrela na dan, čez moje oči, možgane, čez roke, kot bi gorelo vse v meni. Kot te luči tu zunaj ... Gledal sem ga, kako diha, kako premika veke, in vse v ozadju je tonilo. Spomnim se, da je samo jokala, ni mogla govoriti, držal sem jo za roko, ampak tudi tega ni zmogla. Hlipala je in vpila. Bilo je kot bi vsak izmed naju padal v globok prepad, v katerem se ti dno izmika. Se prime za želodec in bruhne. Seveda nisem zdržal. Ničesar nisem zdržal, ne kraja, še najmanj pa ne vseh tistih obrazov, ki rinejo vate brez občutka. Še zdaj ne smem pomisliti na tisti čas. Klenu nisem dal odpovedi, poklical sem ga iz govorilnice, ko sem čakal na prevoz do letališča. Svoj telefon sem pustil doma na kuhinjski polici, kot bi želel en del sebe pozabiti tam.
Drugi prizor-
Govorilnica ob cesti. Zef potolčeno drži slušalko.
ZEF: Klen, nekaj bi ti rad povedal.
KLEN: Ob tej uri?
ZEF: Ja, vem, da je pozno.
KLEN: Poslušam.
ZEF: Ta teden me ne bo.
KLEN: Zakaj, si bolan? Naslednji teden imamo tri nova naročila, Zef. Pomembne
stranke!
ZEF: Tudi naslednji teden me ne bo.
KLEN kriči v slušalko: Pa kako si ti to predstavljaš! Ravno
zdaj, ko sem dobil tistega oldtajmerja, kako mu je že ime ... se ne spomnim ... da mu na novo postavimo štrom, kaj ti je?
ZEF: Odit moram, ne zdržim več.
KLEN: Ja, jaz tudi ne zdržim! Z vsemi vami in vami in
vami ... pa moram!
Moram, ker se to od mene pričakuje!
ZEF: Moram iti. Odloži slušalko
ZEF Kasneje sem od njega dobil pisno odpoved. Napisal je, da sicer zelo sočustvuje z mojimi izgubami, ampak da si takšne neodgovornosti od mene v življenju ni zaslužil in se počuti enako kot takrat, ko so mu mulci iz vasi,skoraj do tal zažgali delavnico iz hudobije. Dodal je še, da me je prisiljen odpustiti. Vzame pismo iz žepa in bere. Dober delavec si bil in na trenutke dober sogovornik ...
Napisal je še, da zaradi moje osebne zgodbe ni imel srca, da bi me odpustil že prej, ker sicer bi me, zdaj pa, da mu ne puščam nobene druge opcije. V pismu je celo pripisal telefonsko številko nekega psihiatra. Bere napisano. Tu je kontakt, ki sem ga dobil od soseda, morda bi ti lahko pomagal. Poleg pisma je v kuverto priložil še račun za kršenje odpovednega roka. Pizdun je imel od nekdaj mehko srce.
Pavza
ZEF: Tu v Koloradu se s tem nisem obremenjeval, poskušal sem zgolj loviti zrak od jutra do večera in včasih me je kdo v večeru kar brez razloga ogovoril.
EN 2.: Stari, pojdi domov k ženi!
ZEF: Te ne briga.
EN 2.: vuuuf, vuuuuf
ZEF: In sem obračal glavo, poskušal sem oponašati žival, volka, psa, nekaj, vsakič nekaj drugega in potem sem setresel, zeblo me je in sem se poskušal segreti. Počasi se mi je v sliko narisal njen objem in ko me je približal v srce, tam me je spet zarezalo.
KLEN: Ob tej uri?
ZEF: Ja, vem, da je pozno.
KLEN: Poslušam.
ZEF: Ta teden me ne bo.
KLEN: Zakaj, si bolan? Naslednji teden imamo tri nova naročila, Zef. Pomembne
stranke!
ZEF: Tudi naslednji teden me ne bo.
KLEN kriči v slušalko: Pa kako si ti to predstavljaš! Ravno
zdaj, ko sem dobil tistega oldtajmerja, kako mu je že ime ... se ne spomnim ... da mu na novo postavimo štrom, kaj ti je?
ZEF: Odit moram, ne zdržim več.
KLEN: Ja, jaz tudi ne zdržim! Z vsemi vami in vami in
vami ... pa moram!
Moram, ker se to od mene pričakuje!
ZEF: Moram iti. Odloži slušalko
ZEF Kasneje sem od njega dobil pisno odpoved. Napisal je, da sicer zelo sočustvuje z mojimi izgubami, ampak da si takšne neodgovornosti od mene v življenju ni zaslužil in se počuti enako kot takrat, ko so mu mulci iz vasi,skoraj do tal zažgali delavnico iz hudobije. Dodal je še, da me je prisiljen odpustiti. Vzame pismo iz žepa in bere. Dober delavec si bil in na trenutke dober sogovornik ...
Napisal je še, da zaradi moje osebne zgodbe ni imel srca, da bi me odpustil že prej, ker sicer bi me, zdaj pa, da mu ne puščam nobene druge opcije. V pismu je celo pripisal telefonsko številko nekega psihiatra. Bere napisano. Tu je kontakt, ki sem ga dobil od soseda, morda bi ti lahko pomagal. Poleg pisma je v kuverto priložil še račun za kršenje odpovednega roka. Pizdun je imel od nekdaj mehko srce.
Pavza
ZEF: Tu v Koloradu se s tem nisem obremenjeval, poskušal sem zgolj loviti zrak od jutra do večera in včasih me je kdo v večeru kar brez razloga ogovoril.
EN 2.: Stari, pojdi domov k ženi!
ZEF: Te ne briga.
EN 2.: vuuuf, vuuuuf
ZEF: In sem obračal glavo, poskušal sem oponašati žival, volka, psa, nekaj, vsakič nekaj drugega in potem sem setresel, zeblo me je in sem se poskušal segreti. Počasi se mi je v sliko narisal njen objem in ko me je približal v srce, tam me je spet zarezalo.
https://beletrinadigital.si/e-knjiga/konji